KAVOVEC JE OBRAN IN KAJ ZDAJ? TO SO ČEŠNJE TO NI KAVA 🧐
Procesne metode in fermentacija imajo ključno vlogo pri pridelavi kave in vplivajo na okus, aromo ter kakovost končnega izdelka. Spodaj bom razložil nekaj osnovnih procesnih metod, vključno s fermentacijo, ki se uporabljajo pri pridelavi kave:
1. Suha metoda (Dry process ali Natural process): Pri tej tradicionalni metodi se sveže nabrane kavne češnje posušijo neposredno na soncu, običajno na posebnih sušilnih mrežah ali betonskih ploščah. Med sušenjem se celuloza in sladkorji v plodu fermentirajo. To daje kavi bogat in sladek okus z izrazitimi sadnimi notami. Po sušenju se koža in pulpa odstranita mehansko, kar pusti zrna kave s suho lupino (pergamenska plast). Nato se ta plast odstrani, in zrna so pripravljena za nadaljnjo obdelavo.
2. Mokra metoda (Wet process ali Washed process): Pri tej metodi kavne češnje najprej operemo in odstranimo zunanjo plast. Nato se zrna skupaj s tanko sluzasto plastjo (mucilage) postavijo v fermentacijske bazene ali posode, kjer se nadaljuje fermentacija. Fermentacija pomaga odstraniti mucilage, kar omogoča, da zrna kave bolje absorbirajo okus okolice. Po fermentaciji se zrna temeljito opere in nato posuši na soncu ali s pomočjo strojev.
3. Semi-mokra metoda (Semi-dry process ali Pulped natural process): Ta metoda je hibridna kombinacija med suho in mokro metodo. Ko so kavne češnje obrane, se odstrani zunanja plast, vendar se del mucilage še vedno ohrani. Zrna s preostalim mucilagejem se nato postavijo na sušilne mreže, da se posušijo na soncu. Ta proces prinaša zmes značilnosti suhe in mokre metode ter zagotavlja bolj uravnotežen profil okusa.
4. Druge metode: Poleg zgornjih treh metod obstajajo tudi druge, manj pogoste procesne metode, kot so maceracija, karbonska fermentacija, anaerobna fermentacija in druge. Te metode pogosto vključujejo eksperimentalne pristope in so vključene z namenom ustvarjanja posebnih in edinstvenih okusov kave.
Fermentacija je ključen korak pri mokri in semi-mokri metodi, saj vpliva na razvoj okusa in aroma v kavi. Trajanje fermentacije, vrsta mikroorganizmov, prisotnih v bazenih, ter nadzor nad postopkom imajo pomemben vpliv na končni profil okusa kave. Pravilna fermentacija omogoča kakovostno kavo z raznolikimi in zapletenimi okusi, medtem ko lahko neustrezna fermentacija povzroči napake, ki se poznajo kasneje na okusu same kave.
